Hiša evropske zgodovine je 1. julija 2020 z veseljem gostila spletno predavanje priznanega profesorja zgodovine in avtorja Timothyja Snyderja. Občinstvo z vsega sveta se je udeležilo tega virtualnega predavanja v živo. Glede na sedanjo krizo zaradi COVID-19 je profesor Snyder raziskal, kako so postimperijski zgodovinski kontekst in diskurz v različnem obsegu in na različne načine vplivali na odzive Združenih držav in Evropske unije na pandemijo.
Timothy Snyder meni, da je razvijajoča se kriza v Združenih državah predvidljiv rezultat poskusa sedanje uprave, da bi se vrnila v nacionalno državnost. Ta želja je tako močno vplivala na retoriko v zvezi s pandemijo, da se država zaradi nje ni mogla in se ni pripravljena odzvati na krizo z ustreznimi ukrepi, saj se boji, da bi to lahko ogrozilo idejo, da nacionalna država dejansko ni brez pomanjkljivosti. Profesor Snyder, ki vztraja pri tej brezhibnosti in krivi druge države, je skupna značilnost postimperijske retorike.
V zvezi z evropskim primerom je profesor Snyder poudaril, da so nedavne raziskave pokazale, da se večina državljanov EU strinja, da bi bilo treba v sedanjih razmerah okrepiti Evropsko unijo. Kaj je Evropska unija, ki Evropejcem in Evropejkam omogoča lažje obvladovanje krize, kot je pandemija COVID-19? Po mnenju družbe Snyder je kratek odgovor na to vprašanje, da se zdi, da je Evropska unija boljši odgovor na vprašanje, kaj storiti po empirju. Vendar je tudi trdil, da sta tveganje in problem za Evropo „mogoča za modro državo“. Zgodba o tem, kako je Evropska unija prišla v preprostost „po dveh svetovnih vojnah je bil bolj zaželen, zato so države začele sodelovati“, je po mnenju Snyderja zelo škodljiva – gre le za „drug nacionalni mit na višji ravni“. Vztrajanje pri dejstvu, da evropski projekt izhaja iz nacionalnih izjav, ki so se naučile iz zgodovine in preteklih napak, kar ogroža evropski projekt. Snyder opazno trdi, da ustanovne države Evropske unije zaradi svojih nekdanjih imperij nikoli niso bile nacionalne države, ampak da je zgodovina države, kot sta Francija in Nemčija, prisilila, da si prizadevajo za gospodarsko in politično partnerstvo, potem ko so izgubile svoje imperije, kar je nazadnje pripomoglo k evropskemu povezovanju. Profesor Snyder se je v sklepnih argumentih vrnil k izhodišču in trdil, da se zdi, da ima EU, ker so se evropske države odločile za zavezništvo pred nacionalnimi ideologijami in osamitvijo, ki je značilna za nacionalno državnost, vsaj trenutno boljše zmogljivosti za obvladovanje krize, kot je sedanja pandemija.
Na koncu predavanja je profesor Snyder odgovoril na nekaj vprašanj občinstva.
Gledalec je profesorja Snyderja prosil, naj predstavi svoje mnenje o vzhodnoevropskih populistih, ki obletijo narodno državo. „Mislim, da gre za luksuzno stališče,“ je dejal Snyder in pojasnil, da države v EU včasih pozabijo, zakaj so se pridružile Uniji – za nekatere vzhodnoevropske države je to izbiralo med ruskim imperializmom in povezovanjem, pri čemer so številne države slednje izbrale iz razlogov blaginje in varnosti. Timothy Snyder je izrazil zaskrbljenost zaradi vpliva populizma in prizadevanj za poveličevanje nekaterih obdobij nacionalne preteklosti na izobraževanje in dolgoročne politične posledice.
Profesor Snyder, ki se je odzval na vprašanja v zvezi z (post) imperialno zgodovino Evrope, je poslal jasno sporočilo: „Evropska zgodovina (...) postane bolj zapletena, a tudi bližnja in večja, z vključitvijo imperialnega dela“. Uporabil je primer Roberta Schumana, bistvene osebnosti zgodovine evropskega povezovanja, ki je bil v času, ko je dal slavno izjavo, tudi zunanji minister države v vojni (v Indochini).
Po mnenju profesorja Snyderja bi se morala EU soočiti z resničnostjo svojih temeljev: kaj storiti po empiriji? To pomeni, da je treba odpraviti ponos na ustanovni mit (vojna) in obravnavati boleč (kolonializem). Potem bo morda Evropa, ki bo iskala pripoved, lahko zase zgradila „zgodovino s prihodnostjo“, ki bo obravnavala izzive 21. stoletja.
Oglejte si predavanje profesorja Timothya Snyderja.