Pošta za gostje: Katere zgodbe pove Evropa?

Ana Vasconcelos Martins in Sophie L. Vériter
Research Assistants, evropske zgodbe, program Dahrendorf, Center za evropske študije, Univerza v Oxfordu

Diskurze, ki so nejasne, so močne sile zgodovine, ki dogodke oblikujejo toliko, kot jih oblikujejo dogodki. V času, ko se Evropa sooča s številnimi gospodarskimi, socialnimi, okoljskimi, političnimi, celo eksistencialnimi in temeljnimi izzivi, bodo zgodbe, ki jih pravi Evropa, odločile, kaj bo postala čez deset let in pozneje. Zato je pomembno razumeti glavne zgodbe, ki utirajo prihodnost Evrope.

Dahrendorfov program za preučevanje svobode je na 10. obletnici konference maja 2019 uradno začel projekt evropske zgodbe, ki ga financirajo fundacija Mercator, fundacija ZEIT in fundacija Friedrich Naumann. Cilj projekta je zajeti zgodbe, ki jih Evropa počne in bi morala privesti, pa tudi, kaj Evropejci želijo, da bi EU naredila naprej.

Kot je takrat ugotovil profesor Timothy Garton Ash, direktor zgodb za Evropo, je potencialno toliko evropskih zgodb, kot je Evropejcev. Ne glede na to, koliko edinstvenih trenutkov oblikuje zgodba vsakega posameznika, obstajajo pretekli trenutki, trenutni pomisleki in upanje za prihodnost Evrope, ki so prečni za izkušnje Evropejcev in Evropejk z vse celine.

Raziskave in dogodki

Naša ekipa več kot 20 raziskovalcev iz vse Evrope si je prizadevala, da bi opredelila odločilne trenutke in cilje, ki tvorijo evropske zgodbe, in sicer z združevanjem naslednjih raziskovalnih metod:

Kvalitativne razgovore in samorazgovore z ljudmi iz različnih generacij, krajev in socialnih okolij ter strokovnjaki z različnih tematskih področij;
Mnenje o političnih preferencah EU v partnerstvu s projektom eupinions Fundacije Bertelsmann;
Sekundarne raziskave: podatki, zbrani z drugimi normativnimi, opisnimi in analitičnimi projekti ter interaktivnimi pobudami, kot so spletišča, poddaje in gibanja v zvezi s tematskimi področji zgodb o Evropi.

Od 10. obletnice konference v Dahrendorfu, na kateri so o raziskovalnem središču projekta razpravljali strokovnjaki z različnih področij, kot sta Politika in gledališče, je naša ekipa v partnerstvu s fundacijo Mercator v Berlinu, kjer smo izvedli posvetovalno raziskavo o temeljnih vprašanjih evropske zgodbe, organizirala tudi konferenco z „poletjem 89“ (ki so bili rojeni približno med letoma 1980 in 2000). Organizirali smo tudi dve delavnici s srednješolci v Nemčiji, na katerih so razpravljali o generacijskem odnosu do prihodnosti Evrope. Ti dogodki so zagotovili spoznanja in povratne informacije, ki so se izkazali za ključne pri zasnovi naših tekočih raziskav.

Ključne predhodne ugotovitve

Anketiranci odgovarjajo na sklop šestih vprašanj o trenutkih, ki se jim zdijo najpomembnejši glede na njihovo izkušnjo z Evropo. Na podlagi prvih 117 teh tekočih intervjujev, ki si jih je mogoče ogledati na spletišču evropske zgodbe, so osebne izkušnje, kot sta študij in potovanje v tujino, običajno bolj oblikovne kot posebni zgodovinski dogodki. V skladu s tem je svoboda gibanja najpomembnejša stvar, ki jo večina vprašanih pravi, da je Evropa zanje naredila osebno. Večina vprašanih v Združenem kraljestvu in drugih evropskih državah meni, da je brexit najslabši trenutek v nedavni evropski zgodovini. Mnogi, zlasti vzhodni Evropejci, navajajo vzhodno širitev leta 2004 kot najboljši evropski trenutek.

Obravnavanje podnebnih sprememb je najbolj priljubljen odgovor na končno vprašanje intervjujev o tem, kar bi želeli, da bi EU dosegla do leta 2030. Ta ugotovitev je delno prispevala k vprašanjem, ki smo jih Evropejcem postavili v prvi javnomnenjski raziskavi o političnih preferencah EU, ki smo jo naročili posebej. Poleg politike na področju podnebnih sprememb smo vprašali tudi mnenja ljudi o delovnih mestih in socialni varnosti. Na podlagi te ankete, v kateri je sodelovalo več kot 12,000 anketirancev, starih od 16 do 69 let, v vseh 27 državah članicah EU in Združenem kraljestvu, sta bili dve najbolj izjemni ugotovitvi, o katerih smo poročali, naslednji: (a) „71 % Evropejcev podpira univerzalni temeljni dohodek“; in (b) „53 % mladih Evropejcev meni, da so avtoritarni režimi bolje opremljeni za reševanje podnebne krize“. To anketo so med 5. in 25. marcem 2020 izvedle partnerske eupinions, kar je verjetno odražalo vpliv pandemije na pomisleke naših anketirancev.