Vizije Evrope – kaj smo se naučili?

Kaj se lahko za vizijo prihodnosti naučimo iz preteklosti?

Hiša evropske zgodovine od junija 2021 pripravlja niz spletnih pogovorov z mednarodno priznanimi strokovnjaki s področja zgodovine in družboslovja. V nizu predavanj z naslovom Vizije Evrope (‘Envisioning Europe) vsako predavanje obravnava zgodovinsko dogajanje ali temo, ki osvetljuje nekatere vidike identitet(e) celine in omogoča nov pogled na današnje izzive. Predavanja so odziv na konferenco o prihodnosti Evrope – mednarodno pobudo, ki v različnih oblikah poteka pod vodstvom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. S petim predavanjem 21. decembra 2021 smo sklenili prvo polovico tega niza dvanajstih predavanj.

V odprtem in sodelovalnem duhu konference o Evropi vsak pogovor prenašamo v živo na kanalu YouTube. Tako lahko stari in novi gledalci v Evropi in drugje v realnem času postavljajo vprašanja in podajajo pripombe.

Naša serija se je začela 22. junija s pogovorom Ivana Krastve z naslovomKako COVID-19 spreminja Evropo, kot jo poznamo? ustanovitelj Sofijskega centra za liberalne strategije je trdil, da je „paradoksalno, ko je Evropa zaprla svoje meje, občutek, da je življenje v skupni Evropi postalo močnejše kot kdaj koli prej“, saj so ljudje prek meja začeli primerjati svoje izkušnje s pandemijo. COVID-19 je opisal kot „demografski trenutek Evrope“ ter razmišljal, da je pandemija opozorila na možne posledice, ki jih prinaša staranje prebivalstva. KRASTEV je na vprašanje iz občinstva o pričakovanjih glede konference o prihodnosti Evrope pozval k jasnejšemu diskurzu Bruslja in dodal:„Te pogovore lahko izkoristimo za to, da stvari naredimo drugače, pa tudi, da svojo politiko drugače utemeljimo. Politika ni le početje vlade, ampak tudi jezik, s katerim je utemeljena.“

Drugo predavanje, 21. septembra 2021, je pripravila profesorica Markéta Křížová s Karlove univerze v Pragi. Govorila je vplivu kolonializma na evropsko identiteto. Dejala je, da so čezmorska osvajanja med 15. in 18. stoletjem prispevala k nastanku rasistične superiornosti, ter predstavila, kako so raziskovalci in misleci evropsko identiteto opredeljevali kot civilizirano kulturo v nasprotju z domnevno nazadnjaškim in barbarskim načinom življenja domačinov v obeh Amerikah in Afriki. „Kolonialna preteklost Evrope se še vedno ni končala, Ampak ostaja del evropske izkušnje.“

Prof. Kerry Brown s Kraljevega kolidža v Londonu je 19. oktobra 2021 pripravil tretje predavanje o vizijah Evrope. Predstavil je, kako so se v 800 letih razvijali pogledi Zahoda na Kitajsko. Pojasnil je, da njun odnos sloni na dolgi in zapleteni zgodovini, ki nikoli ni bila ustrezno zapisana. Njegov projekt pa je napisati pregled. Profesor Brown je tudi opozoril, da imata zahodna in vzhodna Evropa zaradi dediščine komunizma zelo različne izkušnje s Kitajsko

Na vprašanje občinstva, kako lahko Evropa razvija plodne odnose s Kitajsko, je odgovoril, da se hkrati razvijata dva nasprotna si diskurza: eden je trgovanje z velesilo in sodelovanje pri podnebnih spremembah, drugi pa je obsojanje kršitev človekovih pravic in najnovejših dogodkov v Hongkongu in pokrajini Xinjiang. Soobstoj pozitivnega in negativnega odnosa je mogoče najti v vsem 800-letnem odnosu Evrope s Kitajsko, in ravno zaradi te dolge skupne zgodovine se je ponovno pojavil.

Profesor Philipp Ther z Univerze na Dunaju je ob četrtem pogovoru 23. novembra predstavil zgodovino beguncev v sodobni Evropi. Z več biografskimi primeri je živo in podrobno predstavil, kako so žrtve političnega in verskega preganjanja pobegnile v različne dele Evrope in Severne Amerike, bodisi pred revolucijami 19. stoletja bodisi pred konfliktom v Jugoslaviji. Tako je moral na primer poljsko-avstrijsko-francoski avtor in „večni begunec“ Manès Sperber zaradi svetovnih vojn večkrat zbežati iz države, dvakrat pa je celo pristal v zaporu. Velik del življenja je živel v revščini in osamljenosti, v svojih spominih pa je zapisal: „Ko sem padal čedalje globlje, sem videl, da vsak padec lahko sproži novega, še globljega, v globini pa ni nikogar.“

Na vprašanje, kaj bi se lahko odločevalci naučili iz različnih zgodovinskih pristopov k integraciji, je profesor Ther zatrdil, da se splača vlagati v učenje jezikov in poklicno usposabljanje, da si lahko begunci poiščejo zaposlitev. Vendar morajo vladno politiko podpirati tudi pragmatični ukrepi na družbeni ravni.

Na petem pogovoru 21. decembra s profesorico Mary Kaldor bomo preučili zgodovino, kako so družbena gibanja predvidela vlogo EU v svetu. Vabimo vas, da se nam pridružite na tem potovanju po vizijah za prihodnost Evrope skozi oči preteklosti. Kaj bi naredili, če bi ugotovili, da zgodovinski dokazi postavljajo pod vprašaj vaša mnenja in domneve?

Naslednja predavanja