Ko zidovi spregovorijo

V uvodu je opisana vloga plakatov v evropskem javnem življenju, obiskovalce pa vabimo k razmisleku o različnih pristopih do celine, tako geografsko kot pojmovno.

Model prostora za vhod za razstavo. ©-Studio Harm Rensink

Oddelek Turmoil in enotnost prikazuje vlogo plakatov kot agentov in prič ideoloških srečanj in spopadov, ki so oblikovali evropsko zgodovino po prvi svetovni vojni. Naslov se nanaša na nasprotja in napetosti, ki so podlaga ideoloških bojev in oboroženih konfliktov v Evropi v 20. stoletju, hkrati pa izraža tudi pripravljenost na sodelovanje in napredek s pomočjo miroljubnih in vzajemnih prizadevanj.

Model odseka Turmoil in enotnost. ©-Studio Harm Rensink

V naslednjem oddelku o ovirah in povezavah je preučena dvojna narava meja, dejstvo, da so lahko fizične in konceptualne, zgrajene ali fizične ovire. Evropa je v središču današnjih razprav o migracijah in človekovih pravicah na eni strani ter o narodni suverenosti in protekcionizmu na drugi. Je hkrati zavetišče človekovih pravic in brezsrčna trdnjava. Kulturne prireditve, šport, festivali in sejmi naj bi odražali idealno družbo in sooblikovali družbene, kulturne, ekonomske in zasebne vidike evropske pripadnosti.

Model odseka pregrad in povezav. ©-Studio Harm Rensink

V razdelku Aktivizem in protesti so predstavljeni plakati z uporniško vsebino kot idealno sredstvo za izražanje političnih zahtev ter kot dragocene priče boja za človekove pravice. Pluralizem in polarizacija v sodobni družbi sta prinesla zapleteno vzporejanje vse bolj različnih političnih zahtev, navzkrižja interesov in idej o enakosti v povojni Evropi.

Osnutek oddelka za aktivizem in proteste. ©-Studio Harm Rensink

Zadnji del razstave je posvečen vprašanju Kaj pa po plakatu? in se sprašuje o vlogi plakatov danes in v prihodnje. Kljub digitalnemu napredku 21. stoletja plakati ostajajo sredstvo, s katerim je mogoče vplivati na naše vedenje in pripadnost. V tem razdelku so predstavljena tudi umetniška dela, saj umetnost pogosto vabi k razmisleku o našem bivanju in okolju.

Model po plakatu? razdelek. ©-Studio Harm Rensink

Europa Regina

Johannes Putsch (1516–1542)

Tirolska, Sveto rimsko cesarstvo, 1534

Museum Retz, Avstrija

Europa Regina

Europa!

Carmen Moreno (b. 1964)

Plakat za volitve v Evropski parlament

Španija/Nizozemska, 1999

Europa!

V Istanbulu bodo govorili!

Uwe Loesch (b. 1943)

Nemčija, 2006

V Istanbulu bodo govorili!

Britons [Lord Kitchener] vam želi. Pridruži se vojski domovine!

Alfred Leete (1882–1933)

Združeno kraljestvo, 1914

Replika

Imperial War Museum, London, Združeno kraljestvo

Britons [Lord Kitchener] vam želi. Pridruži se vojski domovine!

Dan Mladosti

(Dan mladih)

Novi Kolektivizem (NK)

Socialistična republika Slovenija, Jugoslavija, 1987

Dan Mladosti

Einheit Europas so oder.

(Evropska enotnost tako ali drugače)

Proevropski, protikomunistični plakat.

podpisano z začetnicama M G

Zahodna Nemčija, ok. 1950

Einheit Europas so oder.

Evropa – vse naše barve

Reyn Dirksen (1924–1999)

Prva nagrada natečaja

Nizozemska, 1950

Evropa – vse naše barve

Rakennetaan Eurooppaa ydhessä

(Evropo gradimo skupaj)

Oblikovalka: Brezplačna oblika

Plakat ob 40. obletnici Rimske pogodbe.

Belgija, 1997

Rakennetaan Eurooppaa ydhessä

Frontières = Répression

(Meje = represija)

Atelier populaire

Pariz, Francija, maj 1968

Frontières = Répression

Trans Europ Express verbindet 70 Städte Europas

(TRANS Europ Express povezuje 70 evropskih mest)

Jan Rodrigo (1921–2013)

Nizozemska, 1957

Trans Europ Express verbindet 70 Städte Europas

Le- és felszállásnál legyünk körültekintőek

(Previdno pri vstopanju na vlak in sestopanju z njega)

Madžarska, 1964

Le- és felszállásnál legyünk körültekintőek

V Evropi. Leteti z irskimi letalskimi linijami

Piet Sluis (1929–2008)

Irska, okrog leta 1955

V Evropi. Leteti z irskimi letalskimi linijami

Olimpijske igre, Berlin 1936

Franz Theodor Würbel (1858–1943)

Nemčija, 1936

Olimpijske igre, Berlin 1936

Madonna in Christ z mavričnim halosom

Elżbieta Podleśna (b. 1968)

Poljska, 2019

Madonna in Christ z mavričnim halosom

JE suis Charlie

(Moj Charlie)

Joachim Roncin (b. 1976)

Francija, 2015

JE suis Charlie

Glas demokracije je v nevarnosti!

Doğan Arslan

Turčija/Slovaška, 2018

Glas demokracije je v nevarnosti!

Kardiogram [Seizmograf]

Czeslaw Bielecki (b. 1948)

Poljska, 1980

Europejskie Centrum Solidarności, Gdansk, Poljska

Kardiogram [Seizmograf]

Frieden ist möglich!

(Mir je mogoč!)

Wolfgang Janisch

Vzhodna Nemčija, 1988

Stiftung Haus der Geschichte, Zeitgeschichtliches Forum Leipzig, Nemčija

Frieden ist möglich!

Intervju z Rabom Harlingom o seriji fotografij „Opusti svoje sanje“. Posnetek filma Shosho za začasno razstavo Hiša Evrope z naslovom „Ko zidovi govorijo! Plakati – promocija, propaganda in protesti“.

RAB Harling v Londonu, obkrožen s stavbami

Komercialna cesta

RAB Harling (b. 1972)

Velika Britanija, 2009–2010/2022

Opustite sanje – Velikozahodna cesta 2

Opustite svoje sanje

RAB Harling (b. 1972)

Velika Britanija, 2009–2010/2022

Opustite svoje sanje

Opustite svoje sanje

RAB Harling (b. 1972)

Velika Britanija, 2009–2010/2022

Opustite svoje sanje

Rue du fort Bourbon, Luksemburg, 1998

(Fort Bourbon Street, Luxembourg, 1998)

Jacques Villeglé (b. 1926)

Musées de la Ville de Luxembourg

Rue du fort Bourbon, Luksemburg, 1998

Plakati so sredstvo obveščanja, pa tudi izobraževanja in celo manipulacije. Kažejo namreč družbeni boj za ideje, moč ali bogastvo in krepijo glas državljanov o različnih družbenih, kulturnih in političnih vprašanjih. Drugače povedano, plakati so lahko povzročitelji in priče ideoloških spopadov v evropski zgodovini; kažejo namreč trenutno stanje in nudijo bogat nabor evropskih zgodb. Tako je ta tema primerno učno orodje za odrasle in mlade, s katerim lahko razvijamo medijsko pismenost in raziskujemo zgodovinski razvoj javnega prostora v Evropi.

Slika s postaje za oblikovanje plakata

Učni program na temo Ko zidovi spregovorijo želi obiskovalce pritegniti k dejavnemu sodelovanju in jim ponuditi prepričljive učne elemente, s katerimi bodo lahko plakate umestili v kontekst. Od ideje za plakat do njegovega učinka – kakšen je zgodovinski kontekst plakata? Kdo ga je proizvedel? Komu je bil namenjen? Učni program bo prostor, v katerem bodo občinstvo lahko izkoristile svoje številne učne sloge in poglede. Posebni interaktivni deli razstave nudijo naslednje:

Slika s postaje za oblikovanje plakata

Interaktivna postaja Skupaj oblikujmo plakat obiskovalce vabi k ustvarjanju plakata, za kar naj uporabijo delčke nekaterih razstavljenih plakatov, si izmislijo svoj slogan in upoštevajo pravila oblikovanja, da bo plakat prepričljiv in ga bo mogoče na zaslonu postaviti na ogled.

Slika s postaje za oblikovanje plakata

„Iskanje povezav!“ – obiskovalci morajo plakate, ki so jih ravnokar odkrili na razstavi, umestiti v kontekst. Plakate morajo pravilno povezati z zgodovinsko podobo, ki predstavlja ozadje, avtorja ali ciljno občinstvo, kar je igrivo potovanje skozi oči zgodovinarja.

Diploma iz "Finding link andquot; aktivnost

Delavnica „Zidovi govorijo... Pa ti? Kaj želiš povedati?“ bo osnovnošolcem predstavila mejnike v evropski zgodovini. Posvetili se bomo tudi vprašanju, ali je podobi na plakatu mogoče zaupati, in učencem ponudili orodja za preučevanje podob iz preteklosti. Dijaki srednjih šol pa bodo lahko evropsko zgodovino spoznavali prek plakatov o človekovih pravicah, migracijah, evropskih volitvah in konfliktih, pa tudi o kulturnih in športnih dogodkih. Dijaki bodo morali nekaj časa potovati, da bi ustvarili svoje plakate o temi, ki jo opredelijo kot pomembno za javno sfero, in rezultate razprave predstavili drugim učencem v skupini.

Šolski vodeni ogledi – plakat, ki ga mladi dijaki pripravijo med pripravljalno delavnico.