Pridružite se nam na večjezičnem ogledu nove stalne razstave v 6. nadstropju z naslovom „Evropa zdaj“. Spoznajte številne izzive, s katerimi se danes sooča Evropa - podnebne spremembe, kolonialno dediščino, brexit in pandemijo Covida, če jih naštejemo le nekaj.
Ta videoposnetek je bil posnet 9. maja - na dan Evrope - ob odprtju razstave Europe Now v 6. nadstropju Hiše evropske zgodovine.
Evropska unija je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor za Nobelovo nagrado je s tem izrazil priznanje njenim dosežkom pri uveljavljanju sprave in miru, demokracije, človekovih pravic in socialne varnosti.
Vendar Evropska unija v zadnjih letih doživlja vrsto kriz, zaradi katerih je pod precejšnjim pritiskom.
Ekonomska in monetarna vprašanja, migracijska kriza, terorizem, izstop Združenega kraljestva iz EU in drugi dramatični dogodki našega časa kažejo, kako krhka in konfliktna je današnja stvarnost.
Medalja Nobelove nagrade za mir, Oslo, Norveška, 2012, Kopija
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Podnebne spremembe so eden največjih izzivov našega časa in ogrožajo prihodnost vsega življenja na našem planetu. Globalno segrevanje, ki ga povzroča človek s prekomernimi izpusti ogljikovega dioksida in industrijskim onesnaževanjem, uničuje cele ekosisteme, zato načina življenja, kakršnega smo vajeni, ni mogoče nadaljevati.
Gibanje „Petki za prihodnost“, ki ga je začela mlada švedska okoljevarstvenica Greta Thunberg, se je razširilo po vsem svetu in mladi zahtevajo korenite ekološke spremembe.
Današnji 15-letniki podnebne spremembe doživljajo kot veliko grožnjo svoji prihodnosti.
Protestnikov plašč iz balonov iz Združenega kraljestva, naplavljenih na belgijsko obalo, Bruselj, Belgija, 2019
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Prvič v zgodovini se je katera od držav članic odločila, da zapusti EU.
Po rezultatih razdiralnega referenduma je Združeno kraljestvo sprožilo člen 50 Lizbonske pogodbe in začelo postopek izstopa Evropske unije, ki se je zaključil 31. januarja 2020 po 47 letih članstva v Uniji.
Izstop je simbolno ponazarjal spust britanske zastave pred Odborom regij v Bruslju, ki so jo nato prestavili v zbirko Hiše evropske zgodovine.
Britanska zastava, sneta s stavbe Jacquesa Delorsa, Odbor regij
Bruselj, Belgija, 2019–2020
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Rakete Ariane so postale eden od simbolov evropskega sodelovanja v vesolju. Med hladno vojno je Evropska gospodarska skupnost začela lastne raziskave kot odziv na vesoljsko tekmo med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo.
Prva izstrelitev rakete Ariane 1 je bila 24. decembra 1979 v Francoski Gvajani. To je Evropi omogočilo razvoj lastnih komercialnih in znanstvenih vesoljskih projektov. Med letoma 1996 in 2023 so bili z raketami Ariane 5 izstreljeni sateliti za komunikacije, opazovanje Zemlje in znanstvene raziskave ter za misije, povezane s sistemom za pozicioniranje Galileo. Krstni let naslednice, Ariane 6, je bil 9. julija 2024.
Maketa legendarne rakete Ariane 5
Izstreljena 117-krat med letoma 1996 in 2023; maketa izdelana leta 2016
Evropska komisija, Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje, Bruselj, Belgija
V Evropi so vojne in vojaški spopadi še vedno prisotni, čeprav so se države članice EU uspele izogniti medsebojnim vojnam. Rusko-gruzijska vojna leta 2008, ruska priključitev Krima leta 2014, zamrznjen konflikt v Donecku in Luhansku ter armensko-azerbajdžanska mejna kriza, ki je leta 2022 izbruhnila v kratko vojno, so jasen opomnik, da miru ne moremo jemati za samoumevnega.
Februarja 2022 je Rusija začela nezakonito vojaško invazijo v Ukrajino. Vojna se še naprej stopnjuje in pretresa zahodni koncept varnosti, saj ruska stran grozi z uporabo taktičnega jedrskega orožja. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da še nikoli nismo bili tako blizu tretji svetovni vojni.
Vrata osebnega avtomobila, ki ga je obstreljevala ruska vojska
Irpin, Kijevska regija, Ukrajina, 2022
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Ukrajinska vojska od februarja 2022 brani državo pred nezakonito rusko invazijo z vojaško podporo Nata in Evropske unije. Vojna povzroča nepredstavljivo trpljenje in uničenje, v njej pa je mrtvih ali ranjenih več deset tisoč vojakov, pa tudi civilistov.
Več milijonov ljudi, večinoma žensk in otrok, je zapustilo Ukrajino in našlo zatočišče v državah Evropske unije. Ruska agresija na Ukrajino je stkala močno vez med državami članicami EU in sprožila val solidarnosti po vsej celini. Civilna družba in nevladne organizacije so beguncem pomagale, da so si opomogli od vojnih grozot.
Majica z napisom „Tu sem, da vam pomagam“, ki jo nosijo prostovoljci, ki na romunski meji sprejemajo ukrajinske begunce.
Dan Perjovschi (rojen leta 1961)
Društvo Seneka (SNK), Bukarešta, Romunija, 2022
Pandemija covida-19 je razkrila ranljivost človeštva in postavila na preizkušnjo evropsko solidarnost.
Sprva so se evropske države odzvale z zapiranjem meja, omejevanjem potovanj in krčenjem državljanskih svoboščin. Kritiki tega dogajanja se bojijo dolgoročnega omejevanja temeljnih svoboščin.
A v teh hudih časih je med ljudmi vzniknila tudi solidarnost. Države članice in institucije EU so se dogovorile o povsem novem programu za okrevanje, s katerim bi podprli družbo in gospodarstva, ki jih je pandemija najbolj prizadela.
„Ročna maska“ - Anna Vasof (rojena 1985)
Dunaj, Avstrija, marec 2020
Keramika in elastični trakovi
© Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Nove tehnologije korenito spreminjajo naš način življenja, sporočanja in medsebojnega delovanja. Svet je vse bolj povezan in ponuja veliko priložnosti, hkrati pa se pojavljajo nova tveganja.
Podatki so danes „nova nafta“, zato je „digitalna zasebnost“ eden največjih izzivov sodobnega časa. Podjetja lahko z zbranimi podatki o našem vedenju, mislih in željah vplivajo na naše življenje in usmerjajo naše odločitve. Z novimi komunikacijskimi orodji se odpira pot vseprisotnemu nadzoru in hitremu širjenju dezinformacij.
Ne da bi sploh opazili, so lahko nenadoma ogroženi demokratični procesi vse družbe, državljani pa lahko celo izgubijo svobodo izbire.
„Pixelhead“ se uporablja kot maska proti nadzoru
Martin Backes (rojen 1977), Nemčija, 2010
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Terorizem ogroža evropsko varnost in demokratično ureditev, hkrati pa se v današnji družbi pojavlja povsod po svetu. Islamistični ali skrajnodesničarski teroristični napadi po vsej Evropi so izraz idej, ki so v ostrem nasprotju z vrednotami raznolikosti in pluralizma.
Skrajne ideologije se pogosto navdihujejo ob ideologijah, usmerjenih v preteklost, ali ob verskem fundamentalizmu.
Spričo takega sovraštva in nasilja pa se ljudje hitro odzovejo s solidarnostjo in pozivi k medsebojnemu sprejemanju in miru.
Sporočilo solidarnosti po terorističnih napadih desničarskih skrajnežev, Oslo in Utoya, Norveška, julij 2011
© Riksarkivet, Oslo, Norveška
Kartonski napis s solidarnostnim sporočilom, ki je ostal po terorističnih napadih v Madridu, 2004
Museo del Ferrocarril de Madrid
Kaj združuje ljudi v Evropi? Raznolikost Evrope je v veliki meri posledica čezmejnih srečanj in kulturne izmenjave.
Na zemljevidu lahko označite svoje povezave z mesti v Evropi in zunaj nje ter tako soustvarjate skupni digitalni zemljevid.
Po sledeh moje Evrope
© Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Vrtinčasto skulpturo, ki obvladuje osrednje stopnišče muzeja, sestavlja 27 zgodovinskih citatov, ki ponazarjajo spremenljive razlage evropske zgodovine.
Gradbišče stavbe Eastman – prenova stavbe za Hišo evropske zgodovine
© Evropska unija – Hiša evropske zgodovine 2016 / Benoit Bourgeois
Vrtinec zgodovine
Ogledate si jih lahko tudi v elektronski različici in glasujete za najljubšega.
Vrtinec zgodovine © Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Evropska krajina
Pogled na evropsko krajino iz zraka odstira povsem nov pogled na sledi zgodovine. Večinoma gre za kulturno krajino, ki nosi znake človekovega delovanja v dobrem ali slabem. Zgodovina je prinesla izjemno raznolikost, hkrati pa razkriva osupljive podobnosti in razlike.
Evropska krajina © Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
S pomočjo spletnih kamer in umetniških del raziskujte evropska mesta nekoč in danes. Oblikujte si celovit virtualni ogled in ga z eno od treh naprav projicirajte na stene.
Pogled na Evropo
© Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
Moja hiša evropske zgodovine je edinstven sodelovalni projekt, kjer se zbirajo pričevanja o Evropi. Zgodbe so urejene tako v časovnem zaporedju kot po geografski legi. Odkrivate jih lahko tudi na interaktivnem zemljevidu. Ustvarite lahko svoj račun in dodate še svojo zgodbo, svoj evropski spomin.
Moja hiša evropske zgodovine
© Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija
