Evropa: svetovna sila

Politične spremembe

19. stoletje – čas revolucij! Francoska revolucija leta 1789 je spodbudila ljudi po vsej Evropi, da so se uprli aristokratskim vladajočim razredom in borili za razvoj državljanskih in človekovih pravic, demokracijo in nacionalno neodvisnost.

Nacionalizem se je pojavil kot revolucionarno gibanje, ki je državljanom obljubljalo večjo udeležbo v demokraciji, a je bilo hkrati izključujoče in si je zamišljalo svet, v katerem bi na nacionalnih ozemljih živeli ljudje iste etnične pripadnosti. Vendar pa je nekaj evropskih vizionarjev stremelo k enotnosti celine, ki bi presegla nacionalno pripadnost.

Virtualno potovanje

Evropi: svetovna sila (1789–1914)Link is external

Revolucionarji po Evropi so nastopili proti aristokratskim privilegijem in tradicionalni ureditvi. Predvsem revolucije v letih 1848 in 1849 so bile mejnik v boju za enakost, samoodločbo in človekove pravice – cilji, za katere smo močno dovzetni v današnjem času.

„Postavljanje barikad“
Nemška zveza, ok. leta 1850
Sestavljanka
Les, papir
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija

Erection of Barricades Construction wooden toy 1850

Francoska revolucija leta 1789 je bila prelomnica v evropski zgodovini. Ideali svobode, enakosti in bratstva so se naglo širili po celini in spodkopali obstoječe politične sisteme. Napad francoskih revolucionarjev na pariški zapor Bastiljo 14. julija 1789 je zaslovel kot simbol upora proti skorumpirani vladavini in aristokratskim privilegijem.

„Siege de la Bastille“ (Naskok na Bastiljo)
Pariz, Francija, 1969, po Jean - Bertrandu Andrieuju (1761–1822)
Povečana medalja v litem bronu
Monnaie de Paris, Pariz, Francija

Enlarged medal in cast bronze depicting Storming of Bastille

Legende, miti in veličastna preteklost so postali pomembni elementi nacionalnih gibanj, ki so poskušala oblikovati nacionalno identiteto – identiteto, ki bi bila edinstvena, drugačna od drugih. Zastave, himne in simboli so bila le nekatera izmed orodij, s katerimi so nacionalna gibanja poskušala doseči te cilje in izboljšati nacionalno samopodobo.

Legendarna prisega Švicarske konfederacije
Švica, 19. st.
Keramični okrasni krožnik
Swiss National Museum, Zürich, Švica

Ceramic plate depicting Legendary oath of the Swiss Confederacy Switzerland

Trgi in ljudje

Para, dim, tovarne in hrup so napovedali začetek industrijske revolucije v Veliki Britaniji. Industrijska proizvodnja se je nato do različnih stopenj razširila po vsej Evropi in celino spremenila v svetovno središče industrializacije, finančnega poslovanja in trgovine. Nove tehnične inovacije so sprožile napredek v industriji, še posebej parni pogon je bil podlaga za razvoj težke industrije. Način proizvodnje se je popolnoma spremenil in velike tovarne s tisoči delavcev so množično proizvajale industrijsko in potrošno blago.

Delavci v 19. stoletju so bili mezdni delavci, ki niso imeli pravne zaščite ali socialnega varstva. Pogosto so morali delati in živeti v grozljivih razmerah. Njihov položaj se je izboljšal šele konec stoletja s postopno pridobitvijo volilnih pravic.

Oglas za Ljudski dom (Maison du Peuple)
Bruselj, Belgija, 1899
Plakat
Reprodukcija
Amsab-Instituut voor Sociale Geschiedenis, Gent, Belgija

Advert forMaison du Peuple Brussels poster

Industrializacija in uvedba strojne proizvodnje sta povsem spremenili delovne pogoje po vsej Evropi.

Nasmythovo parno kladivo
Velika Britanija, ok. leta 1850
Kopija
Science Museum, London, Združeno kraljestvo

Beseda buržoazija, tj. meščanstvo, izhaja iz francoskega jezika in označuje nov razred ljudi, ki je nastal z družbenimi spremembami ob industrijski revoluciji. Bili so ekonomsko neodvisni, izobraženi, pridobivali so politične pravice in bili gonilna sila gospodarskih in političnih sprememb.

„Portret zakoncev Hobé“ (Portrait de Monsieur et Madame Georges Hobé)
Belgija, 2. polovica 19. st.
Gustave Vanaise (1854–1902)
Musées royaux des Beaux-Arts / Koninklijke Musea voor Schone Kunsten, Brussels, Belgium

Znanost in tehnologija

Za Evropo ob koncu 19. stoletja so bile značilne hitrost, dinamičnost in vera v napredek. Železnice, elektrika, kinematografija, fotografija in nove teorije v znanosti in medicini so v tem času tehnološke rasti utrjevali vodilno vlogo Evrope. Pred vrati je bilo obdobje optimizma.

Ko je nastopila doba železnic, se je napredna Evropa pokazala kot nesporna svetovna tehnološka voditeljica. Industrializacija se je širila, potovanja na daljših razdaljah pa so postala dostopna vsem družbenim slojem.

Železnice so spremenile evropsko krajino, saj so se prek ovir, ki so bile pred tem neprehodne, gradili predori, viadukti in mostovi. Leta 1882 so dokončali in odprli 15 km dolg železniški predor Gotthard, takrat najdaljši predor na svetu, ki je povezal severno in južno Evropo. Z železnicami sta se razvila množični prevoz in turizem.

Iz severne Evrope v Italijo z gotthardsko železnico
Lugano, Švica, 1898
Neznani umetnik
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija

Northern Europe to Italy via Gotthard railway

Telegraf je omogočal skoraj takojšnjo komunikacijo med oddaljenimi kraji. O zločinu, ki je bil storjen v enem mestu, so lahko nemudoma poročali v drugih mestih, prav tako o svetovnih cenah blaga. Podmorski kabli so omogočili komunikacijo s celim svetom.

Zgodnji model telegrafa, ki se je uporabljal v Belgiji
London, Velika Britanija, ok. leta 1844
Cooke and Wheatstone
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija

Rivalstvo med državami in mednarodna trenja poznega 19. stoletja so bila na svetovni razstavi leta 1900 očitna, saj so bili v razstavnih prostorih na ogled vojno orožje in kolonialne vasi. To rivalstvo je dramatično oblikovalo stoletje, ki je sledilo.

Vojno orožje, svetovna razstava
Pariz, Francija, 1900
Katalog z razstave
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija

Image from exhibition catalogue, men viewing new military weapons

Imperializem

19. stoletje je bilo v znamenju svetovne nadvlade Evrope. Imperiji so se širili in si prisvajali kolonije, vse skupaj pa je naprej živahno gnala industrijska revolucija. Kolonije so za naraščajoče povpraševanje potrošnikov zagotavljale surovine in luksuzne dobrine, v zameno pa so ponujale ogromen trg za evropske izdelke. Izkoriščanje in neenakost so tedaj opravičevali kot nujno zlo pri „civiliziranju“ divjakov. Postopni odpravi suženjstva so sledile nove oblike nestrpnosti in rasizma.

Do leta 1914 so evropske države zavladale približno 30 odstotkom svetovnega prebivalstva. Evropa je čezmorska ozemlja raziskovala in z njimi trgovala že stoletja prej, potem pa ji je industrijska revolucija omogočila, da je svojo oblast nad drugimi celinami še povečala.

Na berlinski konferenci (1884–1885) so se udeleženci dogovorili o temeljnih pravilih za razdelitev Afrike med evropske sile. Afričani pri tem seveda niso imeli besede. Leta 1900 so bile neodvisne le še tri afriške države. Evropske sile so si na podoben način razdelile tudi Azijo.

Evropa in Japonska razkosata Kitajsko
Le Petit Journal, Pariz, Francija, 1899
Henri Meyer (1844–1899)
Karikatura
Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija

Z novo evropsko tehnologijo so nastajala nova orodja – tudi novo orožje, npr. strojnica –, ki so bila odločilna pri širjenju kolonializma. Domorodci so bili kljub številčni premoči nemočni proti orožju, ki je lahko streljalo 50-krat hitreje kot navadna puška.

Mitraljez Maxim
Hiram Maxim (izumitelj), 1840–1916
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, pozno 19. st.
Royal Armouries of the United Kingdom, Leeds, Združeno kraljestvo

Metal Rapid fire Maxim machine gun 19 century

Za rasno manj „razvita“ od drugih so veljala celo nekatera ljudstva znotraj Evrope. Na podlagi tovrstnih rasističnih idej so njihove skupnosti običajno uvrščali na geografski in družbeni rob Evrope ter jih pogosto dojemali kot še živeče prednike razvitejših ras Evrope 19. stoletja.

Odlitek glave zulujskega dečka
Berlin, Nemško cesarstvo, 1891
Castan’s Panopticon
Mavec
Ard-Mhúsaem na hÉireann, Dublin, Irska