Zgodba o plakatu: „Dan mladih“

Ki jo vlaga Eda Čufer

Kakšno zgodbo skriva ta precej grd plakat, ki ga je leta 1987 zasnovala skupina oblikovalcev, imenovana Novi kolektivizem?

Ta plakat v resnici nikoli ni visel na ulicah nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zasnovan je bil za promocijo in praznovanje letnega državnega praznika, imenovanega Dan Mladosti, „Dan mladih“, posvečen praznovanju ob rojstnem dnevu jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita. Predlog plakata so odobrile zvezne komisije, ga izbrale kot najboljšega in dovolile njegovo izvedbo.

Vendar se je po rezultatih izbora v jugoslovanske medije čez noč pojavil škandal, potem ko se je civilist spominjal kot Grujic, inženir, ki je v časopisnem članku razkril, da je plakat, ki so ga uradno izbrale in potrdile zvezne oblasti, dejansko prisvojitev nacistične propagandne slike, imenovane Third Reich, ki jo je leta 1937 slikal Richard Klein. Jasno privzeti del je bil grd gol moški, nacistične simbole na izvirniku pa so nadomestili simboli socialistične Jugoslavije: nemškega orla je nadomestil golob kot simbol miru, nacistično zastavo s svastiko je zamenjala jugoslovanska zastava z zvezdo, nacistični simbol pa simbol dneva mladosti. Grujićevo razkritje je povzročilo velik javni in politični pretres, zaradi česar je bil ta tvoren in razmeroma lep državni praznik odpravljen. To je bil začetek konca socialistične Jugoslavije, ki je uradno razpadla leta 1991.

Da bi lahko razumeli pomen in vlogo tega dogodka izpred 35 let, moramo dogajanje umestiti v zgodovinsko perspektivo. ERIC Hobsbawm je 20. stoletje opredelil kot kratko stoletje, stisnjeno med leti 1917 in 1989, s čimer je realni socializem in komunizem označil kot pomembno silo, ki je zaznamovala stoletje. Nasprotje temu je „dolgo 19. stoletje“, ki se vleče med letoma 1789 in 1914 in so ga zaznamovali industrijska revolucija, kapitalizem in imperializem.

Posledica teh velikih zgodovinskih premikov je bila Jugoslavija, nova država na evropskem zemljevidu od leta 1918. Zgodba tega plakata ima štiri glavne akterje: To so: Socializem in komunizem, fašizem in nacizem, Josip Broz Tito in umetniška skupina NSK.

Predpostavljam, da bralci dobro poznajo zgoraj navedene ideologije. Kdo pa je bil Josip Broz Tito? Proslavil se je kot voditelj in poveljnik v dvojni vojni, ki je potekala na ozemlju nekdanje Jugoslavije: v vojni proti fašistični in nacistični zasedbi države med letoma 1940 in 1945 ter v državljanski vojni proti kraljevemu in kapitalističnemu režimu tako imenovane prve Jugoslavije. Po zmagi socialistov je bil do smrti leta 1980 predsednik tako imenovane druge Jugoslavije.

Kot predsednik je že leta 1948 odrekel poslušnost Jugoslavije Stalinu in Sovjetski zvezi. Ustanovil je politično gibanje neuvrščenih in s tem državo usmeril na zelo posebno pot med Vzhodom in Zahodom. Zaradi Titovega razhoda s Stalinom so v Jugoslaviji socialni realizem opustili kot uradni slog. Kot uradni kulturni slog posebnega jugoslovanskega socializma in komunizma ga je nadomestil modernizem.

Zdaj bom predstavil zadnjega igralca, umetniško kolektivno NSK. Novi Kolektivizem, avtor tega plakata, je ena od skupin večje umetniške skupine NSK (NSK), ki sojo leta 1984 v Ljubljani v Sloveniji ustanovile tri konstitutivne skupine: glasbenoumetniška skupina Laibach, nastala leta 1980, ter vizualnoumetniška skupina Irwin in gledališka skupina Scipio Nasice Sisters, obe ustanovljeni leta 1983.

Člani so z združitvijo treh posameznih skupin v širšo skupino ustanovili četrto skupino, oblikovalsko službo Novi Kolektivizem. Leta 1984 sem bila ustanovna članica gledališke skupine, s tem pa tudi med ustanovnimi člani NSK. Kot jaz je bila večina članov NSK rojenih leta 1961. Zastopali smo generacijo, ki ni neposredno izkusila druge svetovne vojne, fašistične in nacistične okupacije ter partisanskega komunističnega boja. Preteklost smo dojemali prek velike zgodbe junaškega komunističnega boja, indoktrinacije in propagande. Pojavili smo se pod zastavico „Pioner“. Bili smo Titova mladina, izbrani za gradnjo svetle prihodnosti za državo, ki smo jo pridobili v velikem zgodovinskem boju in s preštevilnimi žrtvami. Leta 1980, ko je država imela 42 let, mi pa dvajset, je večina med nami s podeželja prišla v mesto, da bi študirali na univerzi.

Neodgovorjeno ostaja še zadnje vprašanje: kako je lahko na natečaju za celotno zasnovo dneva mladosti leta 1987 zmagal Novi kolektivizem? Plakat ni le grd, ampak je bil tudi v takratnem času nenavaden in anahronističen. Spomniti je treba, da je bilo običajno izrazje oblikovanja in vizualno-besedilnega koda v Jugoslaviji v 80-letih prejšnjega stoletja modernistično in je prehajalo v postmodernizem, glasnik tega prehoda pa je bil ravno NSK. Do leta 1987 je bilo delovanje NSK v kritičnem in teoretičnem pogledu že uveljavljeno, pri čemer je imelo najpomembnejšo vlogo pisanje tako imenovane ljubljanske lakanovske skupine teoretikov, ki je podajala psihoanalitično razlago pojava NSK. Z doslednimi superpozicijami različnih in pogosto nasprotujočih si in nezdružljivih vizualnih kodov je skupina NSK uspela zbuditi speče vsebine v kolektivnem nezavednem, s tem pa podprla in pospešila neodvisno obstoječe preobrazbene sile širše družbe.

Ko je slovenska mladinska organizacija (socialistična organizacija v vsaki jugoslovanski republiki, kjer je bilo članstvo obvezno in je pomenila valilnico mladih komunistov) kandidirala za pripravo naslednjega dneva dan mladosti na zvezni ravni, je vodstvo mladih slovenskih komunistov vedelo, kaj počne, ko je k snovanju dogodka povabilo Novi kolektivizem in NSK. Kot ena od mladinskih organizacij, ki so tesno sodelovale s slovensko Komunistično partijo v državi, ki je najbolj odločno zahtevala zvezne politične, družbene in kulturne reforme, se je Mladinska organizacija opirala na avantgardni radikalizem NSK, umetniško imuniteto in njeno zmožnost mešanja splošno sprejetega kolektivnega diskurza. Tarča so bili stari komunisti, ki so se oklepali oblasti in so bili nezaupljivi do vsakega poskusa notranjih reform v državi. Vztrajali so pri mitih junaške preteklosti, ironija pa je, da je bila članom komisije, ki je odobrila plakat, všeč estetika plakata, ki jih je spominjala na „dobre stare čase“.

Dobropis plakata: Za Dan Mladosti Novi Kolektivizem (NK) 1987