V tem dokumentu, zadnjem poglavju knjige o modernosti iz leta 1848/49, je na stalni razstavi Hiše evropske zgodovine predstavljen razdelek o evropskih revolucijah 19. stoletja. Opisuje glavne teme in ključne predmete oddelka ter njegovo dramaturgično strukturo in nacionalne diskurze, na katerih temelji. Posebna pozornost je namenjena znanstvenim raziskavam, didaktičnemu pristopu in prikazu strategij, ki se uporabljajo za predstavitev evropskih revolucij, ki se sicer razlikujejo po izhodiščih, ciljih in rezultatih, vendar so si tudi precej podobne. Revolucije, obravnavane na razstavi, so bile večinoma osredotočene na boj za nacionalno neodvisnost, oblikovanje enotnih nacionalnih držav, uveljavljanje državljanskih in političnih pravic, vzpostavitev liberalnih ustavnih in pravnih sistemov ter izboljšanje socialnih razmer. Vodilni koncept tega oddelka je koncept „političnih sprememb“, ki se uporablja tako za posamezne revolucije, ki se razumejo kot nadnacionalni dogodki, kot za celotno 19. stoletje, ki se obravnava kot obdobje političnih sprememb, v katerem je Evropa vstopila v sodobnost.
Akademska referenca
Perikles Christodoulou, Das revolutionäre 19. Jahrhundert im Haus der Europäischen Geschichte v Brüsslu: Narrativ, Kontext, Objekte“, v: A. Bartuschka – B. Bublies-Godau – E. Thalhofer – K. Wolff – D. Linnemann (ur.), Die Modernität von 1848/49. Ambivalente Aufbrüche und neue Zugänge zur Revolution, Vormärz-Studien XLVIII (Bielefeld 2025), str. 429–442.