Pri krožni razstavi so se materiali za gradnjo konstrukcij, sten in izdelavo razstavnih del uporabljali že pred razstavo, svoje življenje pa nadaljujejo tudi po njej (popolnoma krožni materiali) ali pa so izdelani iz ponovno uporabljenih ali recikliranih materialov (polkrožni materiali). Na razstavi Za enkratno uporabo je na primer celotna podporna konstrukcija za scenografijo in vitrine iz gradbenih odrov. Gre za popolnoma krožen material, ki se na gradbiščih večkrat uporabi. Razstavni panoji so plastične stene, izdelane iz recikliranih steklenic in vrečk, in bodo kasneje ponovno uporabljene.

Muzej je sodeloval z bruseljsko zadrugo Rotor, ki se ukvarja s sodelovalnim oblikovanjem,da bi v javni razpis za oblikovanje in pripravo razstave vključili merila za merjenje učinka razstave v smislu nastajanja odpadkov. Izbranega kandidata, podjetje Ypunto Ending, smo prosili, naj imenuje referenta za krožnost, ki naj bi priskrbel krožni material za pripravo razstave: v projekt so vključili umetniški kolektiv Basurama iz Madrida.

Za kolektiv Basurama ustvarjanje na krožen način temelji na „potrebi po povezovanju javnih institucij z njihovim mestnim okoljem, nujnosti oblikovanja bolj kakovostnih javnih prostorov, prilagojenih vse bolj zapletenim urbanim razmeram, spodbujanju individualne in skupne udeležbe državljanov kot neobhodnega orodja za ukrepanje in upravljanje ter seveda na uporabi smeti kot načina za spraševanje o našemu načinu izkoriščanja virov, načinu razmišljanja, delu in zaznavanju resničnosti“ (Mónica Gutiérrez Herrero in Manuel Polanco Pérez-Llantada, Basurama).

Z njihovo pomočjo smo se pričeli zavedati vrste in količine odpadkov, ki jih naš muzej proizvede vsak dan. Naše smeti smo zbirali deset mesecev, nato pa je kolektiv Basurama iz njih ustvaril instalacijo ob vhodu v razstavni prostor. Z njimi smo začrtali tudi široko in dobro povezano mrežo ljudi in podjetij v Bruslju, ki delujejo na področju krožnosti, pri čemer so mnoga že profesionalizirana in odprta za sodelovanje. Eden od teh partnerjev je denimo podjetje Bel Albatros s sedežem v kompleksu RecyK, ki raziskuje metode za proizvodnjo plastike za velike površine in je izdelalo naše razstavne panoje. Prek sodelovanja s temi ljudmi smo spoznali, da je krožnost tako ustvarjalni proces kot tudi dejavnost upravljanja in ima velik potencial za ustvarjanje estetike v skladu z izzivi našega časa.

S katerimi izzivi smo se spoprijeli pri pripravi razstave, ki naj ne bi bila zgolj krožna, temveč večinoma v veliki meri okolju prijazna? Žal obstajajo zahteve za hrambo, povezane z muzejskimi zbirkami zgodovinskih predmetov, zaradi katerih pri vseh sestavnih scenskih elementih nismo mogli poseči po ponovni uporabi in krožnosti. Pogosto je ponovna uporaba z najemom dražja od nakupa. Poleg tega imamo kot evropski muzej sodelavce v različnih državah, kar pomeni uporabo mednarodnega prometa: objavili smo javni razpis na ravni EU in za oblikovanje in izvedbo izbrali špansko podjetje; razstavljamo predmete iz muzejev in zbirk po vsej celini.

Kako krožna je razstava Za enkratno uporabo, bomo natančno vedeli šele, ko jo bomo v letu 2024 pospravili. Izzivi pri pripravi bolj „zelenih“ razstav so veliki, vendar smo se odločno podali na pot predelave, preoblikovanja in ponovne uporabe, in sicer smo si dovolili preizkušanje, napake, samokritičnost in napredek. Pri tem se skušamo približati socialno in okoljsko pravičnejšim modelom delovanja.

 

Naslovnica: kip mešanega medija Michelangela Pistoletta med namestitvijo mesta Rags

Galerije: EU, Evropski parlament