Okolje

Marc se je odločil pridružiti gibanju za nič odpadkov in uporablja njegovih pet načel – opuščanje, zmanjšanje, ponovna uporaba, recikliranje in kompostiranje. Leta 2016 je uspešno opravil izziv s kozarcem: v celem letu je toliko zmanjšal količino odpadkov, da je bilo mogoče vse pospraviti v 1,5-litrski kozarec. Drugi, ki so eksperimentirali z življenjem brez odpadkov, so kritizirali, da „tiranija kozarca“ z osredotočanjem na posameznika namesto na sistemske spremembe vzbuja občutke krivde. Marc pa je v tem videl izziv.

Kaj vsebuje ta kozarec in kakšno zgodbo pove o osebi, ki ga je napolnila? Po Marcovem mnenju „se zdi, da pripada nekomu, ki se rad zabava, saj kozarec vsebuje zamaške steklenic vina in festivalske zapestnice, nekomu, ki ima težave z očmi – ker so v njem stvari, povezane s kontaktnimi lečami – in ki je neroden – ker je razbil pametni telefon!“

V zadnjih 25 letih se po vsem svetu krepijo gibanja, ki zahtevajo drastično zmanjšanje individualnih in industrijskih odpadkov ter zagovarjajo stališče, da je najboljši odpadek tisti, ki ga ni. Nekateri posamezniki poskušajo zmanjšati količino odpadkov, ki jih proizvede njihovo gospodinjstvo, na najmanjšo možno mero. Nekateri, ki so se odločili zasledovati ta cilj, so postali zelo vplivni v svojih državah in v tujini – na primer Béa Johnson v Združenih državah Amerike, Sylvie Droulans v Belgiji in Jérémie Pichon v Franciji, če jih naštejemo le nekaj.

Lastnik tega kozarca Marc je svoj kozarec s smetmi enega leta uporabil tudi kot pedagoško orodje, ko je vodil delavnice v imenu nevladne organizacije Zero Waste Belgium, za katero je delal med letoma 2018 in 2022.

Ta predmet izvira iz lokalnega participativnega procesa, ki je potekal med pripravami na razstavo Za enkratno uporabo in v katerem so pri oblikovanju vsebine razstave sodelovali lokalni strokovnjaki za odpadke. Te skupnosti strokovnjakov so k razstavi prispevale s svojimi pričevanji in posojanjem predmetov (kot je ta) za razstavo. Ustanova Zero Waste Belgium je bila eden od sodelujočih partnerjev, Hiši evropske zgodovine pa je omogočila stik z Marcom in drugimi posamezniki.

Marc se je med izzivom s kozarcem čim bolj izogibal ustvarjanju odpadkov; med drugim je izdeloval domačo zobno pasto, uporabljal posode za večkratno uporabo za hrano za s seboj in ni kupil niti enega paketa čipsa! Nato je vse odpadke, ki jih ni mogel preprečiti, spravil v kozarec. „Odpadki so sled naših življenj,“ pravi Marc, ki meni, da je njegov kozarec hkrati sled enega leta, stvari, ki se jim ni mogel izogniti, pa tudi dogodkov, ki jih je preživel. Danes si dovoli nekatere stvari, ki si jih leta 2016 ni – občasno si celo brez občutka krivde privošči čips –, vendar nekaterih dobrih navad, kot je kompostiranje, ne bo nikoli opustil!

Material

Vsebnik: steklo in kovina. Vsebina: različne vrste materialov, ki jih ni mogoče reciklirati (v glavnem majhni kosi plastike)

Razsežnost

Višina × premer: 22,5 × 10 cm; obseg: 1,5 litra

Inventarna številka

2021.0050.154

Avtorske pravice

Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgique

Status

Razstavljen na začasni razstavi z naslovom Za enkratno uporabo – Zgodovina sodobne krize.

Slikovni kredit

Fotografija 2022 Regular Studio, © EU, Evropski parlament

Vse več ljudi se pri izbiri svojega zadnjega počivališča odloča za okolju prijaznejše možnosti. Pogrebni zavodi zdaj ponujajo krste in žare, izdelane iz recikliranih in biološko razgradljivih materialov. Te krste se izdelujejo iz naravnega lesa brez dodanih onesnaževal, vrbovega lesa ali celo kartona, zaradi česar so cenejše in bolj zelene.

V Valoniji sta zdaj dovoljena le pokop, ki lahko povzroči onesnaženost tal, in upepelitev, za katero je potrebna velika količina fosilnih goriv. Vendar pa se po svetu razvijajo druge možnosti, vključno s človeškim kompostiranjem, pri katerem se truplo pretvori v humus in se razgradi v naravnem okolju, ali kremiranjem z vodo, ki temelji na istem načelu, a se pri njem uporablja alkalna voda. Te futuristične in okolju prijazne metode so v nekaterih državah že dovoljene in bi lahko v prihodnosti postale tudi del pogrebnih praks v Evropi.

V Muzeju valonskega življenja med letoma 2022 in 2023 poteka razstava z naslovom Ordures - L’expo qui fait le tri (Smeti – razstava, ki jih obravnava). V razstavi ima pomembno vlogo koncept „nič odpadkov“. Od leta 2021 je bilo zbrano in v muzejsko zbirko dodano ogromno število predmetov, povezanih s tem konceptom.

Pomembno je, da k zmanjšanju količine odpadkov prispevamo v vseh obdobjih svojega življenja, vse do smrti. Možnosti, kot je ta biološko razgradljiva krsta, so del gibanja za nič odpadkov.

Material

Karton, juta in bombaž

Razsežnost

52 x 50.3 x 191.5 cm

Inventarna številka

5060937

Avtorske pravice

Provinca Liège – Muzej valonskega življenja

Status

V depoju

Slikovni kredit

Provinca Liège – Muzej valonskega življenja

Ta paket higienskih vložkov, ki jih proizvaja Procter & Gamble pod blagovno znamko Always, vsebuje 24 posamično zapakiranih t. i. vložkov Ultra s krilci. Tako zunanja embalaža kot posamezni ovitki so narejeni iz tanke, turkizne plastične folije. Sami vložki so sestavljeni iz več slojev sintetičnega materiala in so bele barve, potiskani pa so z bledovijolčastim in svetlomodrim vzorcem. Always je bila prva blagovna znamka, pod katero so v zgodnjih 80. letih 20. stoletja na trg prišli klasični vložki za enkratno uporabo. Kmalu zatem so bili pod isto znamko predstavljeni vložki s krilci, zasnovanimi tako, da vložek trdno fiksirajo in s tem bolje ščitijo spodnje perilo. Podjetje Procter & Gamble je leta 1991 začelo proizvajati t. i. vložke Ultra, ki namesto gaze ali volnate podloge, debele več centimetrov, vsebujejo vpojno jedro, zaradi česar so zelo tanki.

Podjetje Procter & Gamble sta v Združenih državah ustanovila angleški in irski priseljenec. Danes je to večnacionalna družba, ki svoje izdelke prodaja po vsem svetu. Njeni vložki znamke Always so na voljo v številnih evropskih državah, vključno z Nemčijo, Španijo in Turčijo.

V okviru priprav na to razstavo o menstruaciji je bilo v zbirko dodanih 2020 sodobnih in zgodovinskih higienskih izdelkov.

Leta 2017 je bilo v 28 državah članicah EU skupno uporabljenih 49 milijard higienskih izdelkov za enkratno uporabo. Pri njihovi proizvodnji se uporabljajo materiali, kot so lesna celuloza, bombaž, viskozna vlakna in plastika. Ti izdelki, ki tehtajo 590.000 ton, po prvi uporabi končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah.

Material

Celuloza, sintetični material; potiskan, zlepljen

Razsežnost

višina x širina x globina 18 x 8,5 x 8,5 cm (zunanja embalaža) višina × širina × globina: 8,5 x 12 x 0,5 cm (posamezni zavitek) višina × širina × globina: 23 x 15 x 0,2 cm (vložek)

Inventarna številka

N (9 D) 85/2020

Status

V depoju

Slikovni kredit

Staatliche Museen zu Berlin, muzej evropskih kultur/Kristian Krug Mark 1.0

Washable. Nosili so jih tako, da so jih pritrdili na sanitarni pas. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so nemški katalogi vsem ženskam iz zdravstvenih razlogov priporočali strojno ploskev inquot; Celo v petdesetih letih prejšnjega stoletja so še vedno ponujali blazinice za 60 pfennig.

Similar pletene blazinice so bile uporabljene v drugih evropskih državah.

The blazinice so bile leta 1991 kupljene od ženske iz Leipzig.

Ker jih je bilo mogoče umiti in kuhati, jih je bilo mogoče ponovno uporabiti, kar pomeni, da ni bilo odpadkov, kot je bilo pri blazinicah za enkratno uporabo, ki so prišle na prizorišče v 20. letih 20. stoletja.

Material

Bombaž, perilo, strojno okrašeno, strojno oplaščeno

Razsežnost

34 cm x 10 cm x 0.5 cm

Inventarna številka

I (23 G) 542/1991

Status

V skladišču

Slikovni kredit

Staatliche Museen zu Berlin, muzej evropskih kultur/Kristian Krug Mark 1.0

Razmah menstrualnih izdelkov za enkratno uporabo od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje ni ustvaril le nove oblike odpadkov, ampak tudi nov problem onesnaževanja. Vložki in tamponi so bili pogosto odvrženi v stranišča in so povzročili okoljski problem onesnaževanja vode v novi, še neznani razsežnosti. To je botrovalo uvedbi košev za odpadke v ženskih straniščih. Podjetja, kot so Canon Hygiene (zdaj Citronhygiene), PHS in Rentokil Initial, so na trg poslala koše za smeti, katerih oblika je bila posebej prilagojena ženskim javnim straniščem: morali so se na primer prilegati v ozke kabine stranišča. Poleg tega je pokrov zasnovan tako, da ima notranjo loputo, ki preprečuje, da bi bilo mogoče videti vsebino koša ali se je dotakniti. Model, ki ga je MEK dodal v svojo zbirko, že od leta 1995 proizvaja podjetje CWS, ustanovljeno v Nemčiji. Zdaj je zelo pogost na javnih mestih v Nemčiji, v šolah, na univerzah in letališčih.

Podjetje CWS dobavlja koše za higienske odpadke po vsej Evropi. Stranke koše za smeti najemajo. Storitev podjetja CWS vključuje redno čiščenje in razkuževanje košev. Po vsej Evropi so na voljo tudi pralnice za čiščenje košev.

Kustosi Muzeja evropskih kultur (MEK) so med pripravami na razstavo o menstruaciji naleteli na raziskavo Camille Røstvik. V njej raziskuje zgodovino sanitarnih košev za smeti – vsakdanjih predmetov, ki jih ženske z menstruacijo pogosto uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju in zelo dobro poznajo. Kot muzej vsakdanje kulture MEK še posebej zanimajo takšni domnevno banalni predmeti, katerih zgodovina ni dobro poznana ali o katerih uporabi se redko kdo sprašuje. Za razstavo so kustosi zaprosili za eksponat različne proizvajalce košev za sanitarne odpadke in med drugim prejeli tudi ta povsem nov primerek.

Koše za higienske odpadke s pokrovi za preprečevanje dostopa smo doslej našli skoraj izključno v ženskih straniščih. Namenjeni so posebej za odlaganje menstrualnih odpadkov. Ti odpadki veljajo tudi za potencialno toksične. Trditve o „menotoksinu“ oziroma strupeni menstrualni krvi so bile že zdavnaj ovržene. Vendar pa se je s pojavom virusa HIV strah pred okužbo prek krvi spet pojavil. Raziskav o tem, ali uporabljeni menstrualni izdelki predstavljajo kakršno koli tveganje za okužbo, večinoma ni. Namen zasnove košev za menstrualne odpadke je, da naredi „ženske odpadke“ neškodljive: veliko modelov je mogoče odpreti, ne da bi se jih morali dotakniti z rokami. Loputa znotraj pokrova preprečuje, da bi že odvržene odpadke videli ali se jih dotaknili.

Material

Plastika

Razsežnost

52,5 × 34,5 × 20,0 cm

Inventarna številka

N (9 D) 63/2022

Status

V depoju

Slikovni kredit

Staatliche Museen zu Berlin, Muzej evropskih kultur/Christian Krug, oznaka javne domene 1.0

Skodelica Fleurcup je pralna menstrualna skodelica za večkratno uporabo, ki pomeni okolju prijaznejšo alternativo ženskim higienskim pripomočkom.

A vse večje število trgovin v Evropi se pridružuje gibanju brez odpadkov in predlaga izdelke, ki jih je mogoče prati in ponovno uporabiti, zlasti za žensko higieno. To je odgovor na vse večje povpraševanje državljanov v Evropi po načinih, kako lahko posamezniki odigrajo svojo vlogo pri reševanju okoljskih vprašanj.

V Muzeju valonskega življenja med letoma 2022 in 2023 poteka razstava z naslovom Ordures - L’expo qui fait le tri (Smeti – razstava, ki jih obravnava). V razstavi ima pomembno vlogo koncept „nič odpadkov“. Od leta 2021 je bilo zbrano in v muzejsko zbirko dodano ogromno število predmetov, povezanih s tem konceptom.

Tamponi in higienski vložki za enkratno uporabo negativno vplivajo na okolje in zdravje. Pralna menstrualna skodelica je alternativa, ki prispeva k zmanjšanju količine gospodinjskih odpadkov.

Material

Silikon

Razsežnost

7 x 4.5 cm

Inventarna številka

5061345

Avtorske pravice

Provinca Liège – Muzej valonskega življenja

Status

V depoju

Slikovni kredit

Provinca Liège – Muzej valonskega življenja

Naramna torba večje velikosti je namenjena vsakodnevni uporabi in nakupovanju. Izdelana je iz odsluženih oglasnih panojev za muzejske razstave. Na ponjavah večjih dimenzij, ki visijo na pročelju stavbe, Muzej novejše zgodovine Celje že vrsto let oglašuje svoje razstave. Oglasni panoji za občasne razstave zato v nekaj mesecih odslužijo svojemu namenu, vendar pa so ponjave še vedno lepo ohranjene. Torba je krojena iz potiskane ponjave, šivana ročno in zato unikatna. Kolekcija torb, zašitih iz oglasnih panojev, je na prodaj v muzejski trgovini.

Material, iz katerega so narejene torbe, je bil izdelan v tujini, potiskan v Sloveniji, prav tako so torbe oblikovane in zašite v Sloveniji. Na prodaj so v muzejski trgovini v Muzeju novejše zgodovine v Celju. Obiskovalci, ki torbe kupijo, pa s tem nekdanje muzejske oglasne panoje ponesejo v številne kraje Slovenije, Evrope in sveta.

Torbe iz odsluženih muzejskih panojev so izdelane po naročilu z namenom, da uporabimo odslužene ponjave, na katerih oglašujemo muzejske razstave. Ena od torb je del muzejske zbirke Urbano, v kateri je različno gradivo, povezano z urbanim življenjem in popularno kulturo. Torba je del muzejske zbirke, ker predstavlja trend mode recikliranja in ponovne uporabe ter lokalne proizvodnje.

Torbe so izdelane iz odsluženih oglasnih panojev za muzejske razstave. Ponjave, na katerih oglašujemo občasne razstave, v nekaj mesecih odslužijo svojemu namenu. Gre za velike formate, ki pri shranjevanju zasedajo dosti prostora, hkrati pa so iz zelo kakovostnega in vsesplošno uporabnega materiala, za katerega bi bilo škoda, da bi končal v smeteh. Zelo enostavno ga je krojiti in šivati, odlično pa se obnese pri vsakodnevni uporabi. Tako so ponjave namesto tega, da bi jih zavrgli, postale naramne torbe, ki so naprodaj v muzejski trgovini Muzeja novejše zgodovine Celje.

Material

Ponjava, trak/tisk, rezanje, šivanje

Razsežnost

740x380x60 mm

Inventarna številka

745:CEL;U-683

Avtorske pravice

Muzej novejše zgodovine Celje, Celje, Slovenija

Status

V skladišču

Slikovni kredit

Matic Javornik

Ali vemo, da je za izdelavo enega oblačila v povprečju potrebnih približno 310 gramov blaga? Ker je bilo vseh 23 000 srajc za festival pesmi in plesa leta 2009 izdelanih iz čezmerno ustvarjenih odpadkov, ki so posledica masovne proizvodnje, smo preprečili, da bi bilo treba izdelati približno 7 130 kg nove tkanine. Tako smo skupno prihranili 82 570 litrov (82 570 m3) vode in 80 040 kWh energije ter preprečili 41 989 kg emisij CO. Estonci se lahko s ponosom zahvalijo vsem udeležencem festivala, ki so dejansko prispevali k spreminjanju svetovne industrije in zagotavljanju uporabnega temeljnega znanja za pomoč pri oblikovanju nove strategije Evropske komisije za tekstilne izdelke.

Kraji: festivali pesmi in plesa, poletne prireditve. Dr. Reet Aus (doktorirala leta 2022) je mednarodno priznana profesorica svobodnih umetnosti na Univerzi v Tartuju in višja raziskovalka na Estonski akademiji umetnosti, sodeluje pri mednarodnih raziskovalnih projektih, prispevala je k oblikovanju nove strategije Evropske komisije za tekstilne izdelke do leta 2035 in je raziskovalka v laboratoriju za trajnostno oblikovanje in materiale DiMa v okviru Estonske akademije umetnosti.

Pri dijaški razstavi, ki jo je v galeriji „Naredi svojo razstavo“ pripravil Narodni muzej, so sodelovali dijaki gimnazije, strokovnjaki, znanstveniki in praktični izvajalci. Razstava Potovanja skozi čas obiskovalca vodi skozi stalno razstavo Estonskega narodnega muzeja z naslovom Srečanja, ki zajema tudi teme, kot so inovacije ter ljudje in okolje. V sodelovanju z Estonsko fundacijo za praznovanje pesmi in plesa. Sodoben muzej zbira zgodbe in predmete, ki izražajo globalne teme družbe – okoljsko trajnostne vidike in materiale.

Na skupni razstavi smo z dijaki analizirali, kako bombaž s polj skozi proizvodnjo, maloprodajo in domačo potrošnjo ter presežkom na trgu postane kup smeti ter kakšne priložnosti ponuja krožno gospodarstvo.

Odpadki iz množične proizvodnje nam dajejo vedno več razlogov za inovacije, za izračun dejanskih količin presežkov bombažnih vlaken in za iskanje načinov, kako bi materiale uporabili, preden postanejo neuporabne smeti. Poleg tega odpirajo globalna vprašanja o tem, kako dejavno vzpostaviti krožno gospodarstvo ter kako znanje o želenih potrošniških navadah in vsakodnevnem recikliranju (ločevanju odpadkov) prenesti na raven državljanov.

Material

Sešito v tovarni

Razsežnost

Trajnostno in okolju prijazno oblikovanje/proizvodnja

Inventarna številka

Na posojo

Avtorske pravice

Estonski narodni muzej

Status

V tekstilnem laboratoriju, se digitalizira

Slikovni kredit

Estonski narodni muzej