V tem prispevku, zadnjem poglavju knjige, posvečene modernosti leta 1848/49, je predstavljena sekcija o evropskih revolucijah devetnajstega stoletja na stalni razstavi Hiše evropske zgodovine. V njem so opisane glavne teme in ključni predmeti oddelka ter njegova dramaturška struktura in nacionalni diskurzi, na katerih temelji. Posebna pozornost je namenjena znanstvenim raziskavam, didaktičnemu pristopu in strategijam prikazovanja, ki se uporabljajo za predstavitev evropskih revolucij, ki se sicer razlikujejo po izvoru, ciljih in rezultatih, vendar imajo tudi pomembne podobnosti. Revolucije, obravnavane na razstavi, so bile v veliki meri osredotočene na boj za nacionalno neodvisnost, oblikovanje enotnih nacionalnih držav, prizadevanje za državljanske in politične pravice, vzpostavitev liberalnih ustavnih in pravnih sistemov ter izboljšanje socialnih razmer. Vodilni koncept tega oddelka je koncept „političnih sprememb“, ki velja tako za posamezne revolucije, ki se razumejo kot nadnacionalni dogodki, kot za celotno devetnajsto stoletje, ki se obravnava kot obdobje političnih sprememb, v katerem je Evropa vstopila v sodobnost.
Akademska referenca
Perikles Christodoulou, "Das revolutionäre 19. Jahrhundert im Haus der Europäischen Geschichte in Brüssel: Narrativ, Kontext, Objekte“, v A. Bartuschka – B. Bublies-Godau – E. Thalhofer – K. Wolff – D. Linnemann (ur.), Die Modernität von 1848/49. Ambivalente Aufbrüche und neue Zugänge zur Revolution, Vormärz-Studien XLVIII (Bielefeld 2025), str. 429–442.