Ko je Rusija februarja napadla Ukrajino, je Hiša evropske zgodovine naročila raziskavo, da bi dobili boljši vpogled v to krizo in da bi lahko obiskovalci bolje razumeli, za kaj pri vsem skupaj gre. Raziskava, ki jo je izvedla Kristina Zmejauskaitė, doktorska študentka zgodovine na Univerzi v Dublinu, se je nedavno zaključila z zbiranjem približno 20 člankov in predavanj.

S projektom smo želeli obiskovalcem Hiše evropske zgodovine odstreti pogled na vojno, da se lahko seznanijo z zgodovino in vprašanji zgodovinskega spomina, ki so zdaj na kocki.

Zbrano gradivo naj bi predstavljalo različne poglede in naj bi bilo znanstveno zanesljivo, hkrati pa tudi razumljivo širši javnosti. Poleg tega je bilo treba obravnavati specifičen sklop vprašanj: Kako se zgodovina uporablja v aktualnih razmerah? Kdo jo uporablja, za kakšen namen in s kakšnimi rezultati?

Za to raziskavo so bila določena tudi druga merila. Članki in predavanja so morali biti jasno osredotočeni na spomin in zgodovino, razprava pa po možnosti umeščena v vseevropski kontekst. Avtorji so morali biti iz različnih držav, zato so lahko bila besedila napisana v različnih jezikih, so pa morali v njih analizirati razmere in ne podajati osebnih pogledov.

Poleg tega so morali biti dokumenti objavljeni oziroma naloženi v zadnjih petih letih, njihovi viri so morali biti jasno določeni in zanesljivi in vključevati so morali prispevke uveljavljenih zgodovinarjev in akademikov.

Rezultati raziskav so naslednji:

 

Upoštevanje slike: Valentin Kundeus prek Adobe Stock ‚Okrep neodvisnosti Ukrajine pred ukrajinsko zastavo‘